KNJIGE, KNJIGE, KNJIGEEEEEEEEEEEE
NinnaKK
"No one day is like another, each tomorrow has its special miracle, its magic moment in which old universes are destroyed and new stars are created" (by the river of Piedra I sat down and wept - P. Coelho)
Od nekdaj sem rada brala – zdi se mi, da je bilo že celo
moje otroštvo v znamenju debelih knjig, ki so me s seboj potegnile v osrčje
zgodb, za katere sem mislila, da so samo fikcije ... a marsikatera je z leti
postala »my strory«. Videla sem svetove, za katere sem mislila, da jih bom
poznala samo iz knjig ... In doživela romantiko neopisljive ljubezni, bedo
razočaranja ... na svoji koži sem občutila izdajo, za katero sem mislila, da je
samo fikcija Viktorije Holt ali kakšne podobne »šund« pisateljice ...
Ko sem zorela, so z menoj zorele tudi knjige ... Uto
Daniello in Johaness Mario Simmla so zamenjali teksti Platona,
Nietzscheja in Schopehauerja. »Tako je govoril Zaratustra« in Država sta
postali temlja moje kritike sveta, ki me obkroža ... - in dostikrat tudi ljudi. Nekje tu vmes med "bralnim zorenjem in odraščanjem" so
obstajali in še vedno ostajajo kupi medicinske literature, ki razen
faktografije bistvene globine ne ponujajo ... Še manj pa skrbijo za širino duha ali vsaj za sprostitev. Zadnja leta sem začela iskati
dodatno globino v pesmih Minnatija, Pavčka, Leinščka, Koviča ... A še vedno –
ko sem sita življenja, ko je globina pregloboka in ko je vsega preveč – posežem
po najbolj banalni »šund« literaturi, ki jo ponavadi preberem v nekaj urah in v
ravno toliko pozabim ... a mi nudi odmik od sveta ...
In ker mi knjiga pomeni veliko ... Tista prava, tiskana
knjiga ... ki diši po znanju, po tisočih rokah, sem že več let del
bookcrossinga. Na prvo knjigo sem naletela pred leti v Budimpešti v Groove hostlu. Ravno takrat
sem dokončala branje Alkimista v angleščini (saj večinoma poskušam brati neprevedene tekste) in sem razmišljala, da moram kupiti
nekaj novega, da mi krajša čas na vlaku domov (ki se mimogrede vleče kot jara kača). Takrat sem jo zagledala –
oguljeno, večkrat prebrano Colehovo By the river of Piedra i sat down and wept, ki se mi
je zdela kot veliko naključje ... Knjiga je bila označena z bookcrossingovim
znakom in pojasnilom, da je potujoča knjiga ...
Ko sem prebrala njihovo filozofijo, sem postala »hooked«. V zadnjih
letih sem tako po potovanju po svetu »ujela« in izpustila nič koliko knjig ... Z
menoj so potovale po celem svetu in še danes potujejo ... Mojo prvo
bookcrossing knjigo sem imela pri sebi vse do današnjega dneva, saj je bila
njena sentimentalna vrednost večja od želje, da bi jo vrnila svetu. Danes sem
jo – morda nekomu drugemu prinese nov pogled na svet.
Na bookcrossingovo akcijo, prvo in edino takšno v Sloveniji, smo se Humanitarčki tako pripravljali več dni prej.
Maja je najprej pripravila preko 50 knjig v Beogradu – slovenskih, hrvaških, srbskih...
Ter nato v entuziazmu cel vikend aktivirala razširjeno družino in dosegla
zavidljivo številko 211. Marko je pripravil kup literature s področja
astrofizike, globine življenja in sestro prepričal, da je »donirala« 10 žepnic.
Jaz sem zaplenila in pospravila vse
žepnice, ki so služile doma kot podstavki, praholovci, celo obtežilniki ... Na
pošti sem dvignila vse pakete kolegov in kolegic, ki ste mi poslali svoje »praholovce«
. Še celo Janez je med padalsko literaturo našel knige, ki so namenjene svetu
... Rezali smo, lepili, pisali .. Vsak na svojem delu mesta, Slovenije, sveta
... Marjana se je ločila od Pedtesetih odtenkov sivine in kupa slikanic. Simon od zavidljive zbirke Agathe Cristie, ki je služila kot "cgp" njegove sobe, danes pa je ugotovil, da ima pravzaprav zdaj prvič v življenju prostor v dnevni sobi ... 
Skupna številka včeraj zvečer je bila zavidljiva: 148 knjig
bomo oz. smo že izpustili samo v Mariboru. Vzpostavili smo 3 bookcrossing točke
v Mariboru, 1 v Sevnici, 3 v Metliki, več v Beogradu in po celi Sloveniji
izpustili nešteto knjig ... Čisto za
vsako od njih upam, da bo potovala čim dlje – in da ne bo obležala na kakšni
polici pod TVjem ...
Del mojih "ljubic" sem izpustila v bolnici, kjer bodo več kot zagotovo
dosegle svoj namen. Tisto »the one« knjigo sem dala v roke prav posebni osebi,
o kateri pravzaprav ne vem nič, le to, da
ji je življenje namenilo, da se še
pred Kristusovim letom sooča z nezavidljivo diagnozo. Presenečenje, veselje,
havležnost ... In moja misel, da sem knjigo, ki sem jo kot opomin tega, kako je
lahko svet nesebičen, dala naprej – ob pravem času, pravi osebi. Velik del knig je v Mariboru med ljudi odšel v dveh meni
najljubših kavarnicah v zadnjih nekaj dneh, ki sta drugačni od ostalih visokotehnološkodovršenih ...
Tako ena kot druga dišita po domačih
piškotih, sveži zelenjavni juhi. Prti me spominjajo na stare, socialistične
čase, ko retro ni bil retro, a je bil spontano toplejši od vsega, kar z njim
poskušamo sedaj poustvariti. Nekaj sem jih pustila na nanovoustanovljenih uradnih bookcrossing pointih ... Nekaj med prijatelje, ki so se čudili nad samo
akcijo ... Kje so ostale? Bodo našle pot v svet? Si jih našel/a ti?
Kdo ve ... 62 samo mojih žepnic je danes zapustilo moje gnezdo in odšlo na
potovanje po Sloveniji. Verjamem, da bodo z zgodbami navduševale ljudi ...
In to je poanta ... zakaj bi bile vse zložene v kupih ravnih
vrst, ki jih ne bomo nikoli več prebrali? Drugo so knjige, ki predstavljajo mejnike
v slovenski in tuji književnosti. Dostojevski, Župančič, Prešeren - te še vedno dajejo vsebino mojem malem stanovanju in v njih še vedno ždije tehtne zgodbe o Življenju... Žepnice
pa so po večini vendarle knjige, ki nas z zgodbami odvrnejo od sivine vsakdana ...
enkrat. Drugič jih verjetno ne bomo s takšnim veseljem ... tretjič pa načeloma
ne beremo žepnic ... Torej – dovoliti jim, da potujejo je verjetno največ, kar
lahko ;)
PS: Na tem mestu zahvala tistemu /tisti, ki je danes pustil
knjigo Življenje je tvoje v UKC Mb, označeno z našo akcijo ... Bili so ravno tisto,
kar sem potrebovala ... Oziroma drugače – ko sem našla to knjigo, čisto po
naključju v eni od (pre)številnih čakalnic našega kliničnega centra, sem vedela,
da je akcija stekla tudi v vaših srcih ...
PS: In druga zahvala moji osebni rezalni ekipi ;) in moji mamici, ki je kljub začetnim dvomom podprla naš bookcrossing in celotno akcijo z vso srčnostjo ter omogočila, da imajo knjige svoje "uradno domovanje" tudi v Zasavju ...
